APDEJT.si

Ruanda je sprejela 222 Ruandcev, ki so živeli v Demokratični republiki Kongo, vključno z 12 moškimi, 58 ženskami in 152 otroki. Prav tako je sprejela dodatnih 223 Ruandcev, ki so živeli v gozdovih vzhodne Demokratične republike Kongo. Oblasti so jih sprejele na mejnem prehodu La Corniche in jih premestile v center Nyarushishi v okrožju [...].

Premier in minister za zunanje zadeve Katarja, Sheikh Mohammed bin Abdulrahman bin Jassim Al Thani, se je srečal s predsednikom Zimbabveja, premierjem Mozambika in premierjem Kube. Državni minister za zunanje zadeve Sultan bin Saad Al Muraikhi pa se je srečal z ministrom za zunanje zadeve Malavija, dr. Georgeom Thapatulo Chapondo.

Predsednik Demokratične republike Kongo (DRK), Félix Antoine Tshisekedi Tshilombo, je na svetovnem vrhu v Dohi poudaril, da je socialni razvoj smiseln le, če postavlja človeško dostojanstvo v središče javnega delovanja. Predstavil je ambiciozen nacionalni projekt za obnovo pravičnejše države.

Podpredsednik kabineta ministrov Kirgizistana, Edil Bajsalov, je sodeloval na prvem srečanju voditeljev Globalnega zavezništva za boj proti lakoti in revščini v Dohi (Katar). Bajsalov je poudaril, da po svetu stotine milijonov ljudi trpi zaradi lakote, revščine in pomanjkanja, pri čemer je posebej izpostavil potrebo po pomoči palestinskemu narodu.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je sporočila, da so v Kongu odpustili zadnjega bolnika z ebolo iz nedavnega izbruha. Od 25. septembra niso poročali o novih primerih, kar pomeni začetek 42-dnevnega obdobja, po katerem lahko razglasijo konec izbruha, če ne bo novih primerov.

Nigerijska agencija za izvrševanje zakonov o drogah (NDLEA) je na mednarodnem letališču Murtala Muhammed v Lagosu zasegla več pošiljk prepovedanih drog, namenjenih v Združene države Amerike, Združeno kraljestvo in Demokratično republiko Kongo. Droge so bile skrite v zamrznjenih polžih, električnih žarnicah in ženskih oblačilih.

Nekdanji predsednik Demokratične republike Kongo, Joseph Kabila, se je pojavil na političnem srečanju v Keniji, kar je njegova prva javna pojavitev po obsodbi na smrt v odsotnosti zaradi veleizdaje in vojnih zločinov. Kabila se je srečal z drugimi opozicijskimi voditelji, da bi ustanovil politično skupino, ki bi nasprotovala vladi v Kongu. Njegova udeležba je prišla dva tedna po izreku smrtne kazni.

V Dohi sta vlada Demokratične republike Kongo in zavezništvo Congo River (M23) podpisala sporazum o vzpostavitvi mehanizma za spremljanje in preverjanje premirja. Sporazum, ki ga je potrdila tudi agencija Reuters, predstavlja korak naprej k potencialni končanju bojev na vzhodu Konga.

Demokratično republiko Kongo sta pretresla napada na katoliški cerkvi, v katerih je umrlo več deset ljudi. V enem napadu, za katerega so odgovorni uporniki, ki jih podpira Islamska država, je bilo ubitih najmanj 21 ljudi, poroča Egypt Independent. Drugo poročilo Al Jazeere navaja, da so pokopali 38 žrtev napada na katoliško cerkev, kar kaže na pretekli incident. Oba dogodka poudarjata nasilje, ki prizadene verske skupnosti v vzhodnem Kongu.

V zgodnjih jutranjih urah 27. julija 2025 so skrajneži iz skupine Združene demokratične sile (ADF), povezane z ISIS-om, napadli katoliško cerkev v Komandi v Demokratični republiki Kongo med nočnim molitvenim bdenjem. V brutalnem napadu je bilo ubitih skoraj 40 ljudi. Združeni narodi, vključno z mirovno misijo MONUSCO, so ostro obsodili napad na vernike. Ta dogodek je eden najsmrtonosnejših v zadnjem času v Kongu in se ujema s širšim vzorcem napadov na kristjane po Afriki in Bližnjem vzhodu.

V vzhodnem Kongu je v napadu upornikov, ki jih podpira Islamska država, na cerkev umrlo skoraj 40 ljudi. Napad je povzročil obsežno izgubo življenj med verniki.

Bolgarske oblasti so na meji s Turčijo zasegle rekordnih 206 kilogramov kokaina v vozilu z diplomatsko registracijo. To je največja zasežena količina te prepovedane substance na bolgarskih kopenskih mejnih prehodih. V povezavi s primerom so bile pridržane tri osebe, med njimi tudi diplomat iz Konga.

Papež Frančišek je izrazil globoko žalost in sožalje ob napadu na župnijo Bienheureuse-Anuarite v Komandi v Demokratični republiki Kongo, v katerem je umrlo približno 40 ljudi. V telegramu, poslanem v njegovem imenu s strani državnega tajnika Pietra Parolina, je papež izrazil sožalje družinam žrtev in prizadeti krščanski skupnosti, hkrati pa zagotovil svojo bližino in molitve.

Islamska država je prevzela odgovornost za nedeljski napad na katoliško cerkev na severovzhodu Demokratične republike Kongo, v katerem je bilo ubitih 38 ljudi. V napadu so bili uničeni tudi trgovine in avtomobili.

V Nepalu so izbruhnili množični protesti, ki jih je vodila generacija Z, zaradi domnevne korupcije v vladi in nedavne prepovedi večjih platform družbenih medijev. Protesti so se sprevrgli v nasilje, pri čemer je bilo ubitih najmanj 19 ljudi, na desetine pa je bilo ranjenih. Vlada je v Kathmanduju uvedla policijsko uro, a so kljub temu izbruhnili novi protesti. Premier Oli je prepoved zagovarjal kot vprašanje nacionalne časti. Po protestih je vlada ponovno omogočila dostop do družbenih medijev.

Nigerijska agencija za izvrševanje zakonov o drogah (NDLEA) je na mednarodnem letališču Murtala Muhammed v Lagosu zasegla več pošiljk prepovedanih drog, namenjenih v Združene države Amerike, Združeno kraljestvo in Demokratično republiko Kongo. Droge so bile skrite v zamrznjenih polžih, električnih žarnicah in ženskih oblačilih.

Islamski skrajneži so v vzhodni Demokratični republiki Kongo napadli katoliško cerkev, pri čemer je bilo ubitih najmanj 43 ljudi. Poleg žrtev naj bi napadalci ugrabili tudi več mladih civilistov. Za napad je odgovorna milica "Allied Democratic Forces" (ADF), ki naj bi bila znana po brutalnosti in neizbirčnosti napadov. Napad je prekinil večmesečni mir v regiji.

Svet za varnost ZN je soglasno sprejel resolucijo 2788 (2025), ki države članice poziva k učinkovitejšemu izvajanju mehanizmov za mirno reševanje sporov, kot so pogajanja, mediacija in arbitraža. Generalni sekretar ZN António Guterres je ob tem poudaril, da je mir izbira in da se svet ne drži mednarodnega prava, saj konflikti izbruhnejo od Gaze do Ukrajine. Pozval je k diplomaciji namesto vojaške akcije ter ponovil pomen mirovnih procesov, pri čemer je izpostavil vlogo katarske mediacije in Washingtonskega sporazuma za končanje nasilja v vzhodni DR Kongu, hkrati pa opozoril na potrebo po podpori mirovnim procesom in vključenosti lokalnih skupnosti.

Pripadniki Islamske države so napadli cerkev v vzhodnem Kongu, pri čemer je umrlo najmanj 38 ljudi. Napadalci, oboroženi s strelnim orožjem in mačetami, naj bi bili povezani z vsemirskimi protesti proti verskim manjšinam.

Nekdanji ameriški predsednik Obama je pozval k takojšnjim ukrepom za preprečitev lakote v Gazi, medtem ko se izraelski napadi nadaljujejo. V Siriji pa se vojska po padcu režima Basharja Al-Assada konec leta 2024 bori z obnovo, pri čemer so poročali o "šokantnih nasiljih".

V Katarju potekajo obnovljeni pogovori med vlado Demokratične republike Kongo (DR Kongo) in uporniki M23, da bi rešili prekinitev ognja, ki je zastala. Namen pogovorov je doseči dogovor o izvajanju premirja, ki ga je prejšnji mesec posredoval Katar. Prizadevanja za mir potekajo, medtem ko se nasilje in razseljevanje v vzhodnem Kongu še naprej povečujeta.

V napadu na katoliško cerkev v vzhodnem delu Demokratične republike Kongo je bilo ubitih najmanj 34 ljudi, po nekaterih poročilih celo 43. Za napad naj bi bili odgovorni uporniki, povezani z Islamsko državo. Dogodek je sprožil vprašanja o mirovnih prizadevanjih v državi.

Obalni vasici v provinci Kivu, Demokratična republika Kongo, je bila tarča brutalnega napada oboroženih skrajnežev, ki naj bi bili povezani z "Afriško državo". V napadu je umrlo več kot 40 ljudi, od tega jih je bilo okoli 20 ubitih kar znotraj cerkve. Podatki o natančnem številu žrtev se nekoliko razlikujejo med poročili, saj eno navaja 38 smrtnih žrtev in 15 ranjenih, medtem ko drugo poroča o več kot 40 mrtvih. Število žrtev bi se lahko še povečalo, saj nekateri pogrešajo več oseb.

V nedavnem napadu pripadnikov zavezništva Demokratičnih sil (ADF) na cerkev v severovzhodni Demokratični republiki Kongo je umrlo najmanj 35 ljudi. Napad, ki naj bi ga izvedli uporniki, povezani z ISIS, je prekinil večmesečno obdobje miru v regiji. Incident se je zgodil na območju Komanda v provinci Ituri.

V vzhodnem delu Demokratične republike Kongo je bilo v dveh napadih, ki jih je izvedla skupina, povezana z Islamsko državo, ubitih najmanj 89 civilistov. Največ žrtev, 71, je bilo ubitih na pogrebu v Nyotu, dodatnih 18 pa v Beniju. Napade je izvedla skupina Allied Democratic Forces (ADF), ki je leta 2019 obljubila zvestobo Islamski državi. Gre za enega najsmrtonosnejših napadov te skupine v zadnjih mesecih.

V Istanbulu je prišlo do spopadov med turško policijo in podporniki glavne opozicijske stranke CHP, potem ko je sodišče imenovalo upravitelja, ki naj bi prevzel nadzor nad lokalnim sedežem stranke. Policija je uporabila solzivec in poper sprej, da bi razgnala protestnike, vključno s poslanci, ki so se zbrali v bližini sedeža stranke v znak protesta proti imenovanju. Opozicija je dejanje označila za politični udar.

V Nepalu so izbruhnili množični protesti, ki so jih vodili mladi in so zahtevali konec korupcije. Protesti so privedli do odstopa premierja KP Sharma Olija, odstopa ministra za kmetijstvo zaradi prepovedi družbenih medijev in aretacije nekdanjega namestnika premierja Lamichhaneja. Protestniki so napadli tudi aktualnega namestnika premierja Bishnuja Paudela. Zaradi politične nestabilnosti se pojavljajo ugibanja o morebitni vrnitvi nekdanjega kralja Gyanendre na oblast.

V Nepalu so protesti generacije Z, ki jih vodijo Balen Shah in Sudan Gurung, privedli do odstopa premierja KP Sharma Olija. Protesti so izbruhnili zaradi korupcije in nezadovoljstva z vlado, pri čemer so nekateri protestniki celo zažgali predsedniško rezidenco. Med protesti je prišlo do spopadov med protestniki in policijo, v katerih je ena oseba umrla, več pa je bilo ranjenih. Kmetijski minister je odstopil po protestih zaradi prepovedi družbenih medijev. Kljub Olijevemu odstopu se protesti nadaljujejo, demonstranti pa zahtevajo sistemske reforme in odgovornost. Politična situacija v Nepalu ostaja negotova.

V Katmanduju so oblasti uvedle policijsko uro v območju New Baneshwar, potem ko so protestniki generacije Z vdrli v omejeno območje. Policija je uporabila vodne topove in solzivec, ko je nekaj protestnikov vstopilo na območje parlamenta. Medtem so v Tbilisiju aktivisti že 284. dan nadaljevali proevropske proteste kljub močnemu dežju in blokirali promet na aveniji Rustaveli v bližini gruzijskega parlamenta.

Predsednik Prabowo Subianto je imenoval Purbayo Yudhi Sadewo za novo ministrico za finance, ki je nasledila Sri Mulyani Indrawati. Slovesnost predaje je potekala 9. septembra 2025. Takoj po imenovanju se je Purbaya soočila s kritikami zaradi svojih komentarjev na zahteve, kar je povzročilo kontroverze. Prabowo se je sestal z ministri za gospodarstvo, vključno z novo ministrico za finance Purbayo.

V Srbiji so potekali protesti proti policijskemu nasilju nad protestniki v Novem Sadu, ki so del dolgotrajnega gibanja po zrušitvi stavbe leta 2024. V Londonu je bilo aretiranih skoraj 900 protestnikov, ki so protestirali proti prepovedi aktivistične skupine Palestine Action. V Nepalu protesti proti korupciji in vladni prepovedi socialnih medijev so zahtevali že 18 življenj, več kot 200 ljudi je bilo poškodovanih.

V Nepalu je policija uporabila solzivec in gumijaste naboje proti protestnikom, ki so se zbrali pred parlamentom. Medtem v Keniji poročajo, da tolpe, ki jih financira država, napadajo protestnike in druge civiliste. Zaradi zmanjšanja števila protestov te tolpe sedaj prosto pohajkujejo po ulicah in ustrahujejo ljudi z orožjem.

V Demokratični republiki Kongo je vojaški tožilec zahteval smrtno kazen za nekdanjega predsednika Josepha Kabila zaradi vojnih zločinov, vključno z umori, posilstvi in mučenjem. Kabila je obtožen tudi izdaje, organiziranja vstajniškega gibanja in sodelovanja z oboroženo skupino M23, ki jo podpira Ruanda. Sojenje poteka v njegovi odsotnosti v Kinšasi, kjer mu očitajo tudi zločine proti človečnosti.

V Nepalu so izbruhnili množični protesti, ki jih je vodila generacija Z, zaradi domnevne korupcije v vladi in nedavne prepovedi večjih platform družbenih medijev. Protesti so se sprevrgli v nasilje, pri čemer je bilo ubitih najmanj 19 ljudi, na desetine pa je bilo ranjenih. Vlada je v Kathmanduju uvedla policijsko uro, a so kljub temu izbruhnili novi protesti. Premier Oli je prepoved zagovarjal kot vprašanje nacionalne časti. Po protestih je vlada ponovno omogočila dostop do družbenih medijev.

Nekdanji predsednik Demokratične republike Kongo, Joseph Kabila, se bo soočal s sojenjem pred vojaškim sodiščem zaradi obtožb o "zločinu proti miru". Kabila, ki je državo vodil od leta 2001 do 2019 in je zdaj v opoziciji, je obtožen, da je sodeloval z oboroženo skupino M23, ki naj bi jo podpiral sosednjiiral Ruanda.

Vojaško sodišče v Demokratični republiki Kongo je nekdanjega predsednika Josepha Kabilo v odsotnosti obsodilo na smrt zaradi veleizdaje in vojnih zločinov. Kabila naj bi bil soodgovoren za zavzetje delov vzhodnega Konga s strani milice M23. Poleg tega mora 54-letnik plačati več milijard dolarjev kazni. Zoper sodbo ni pritožbe.

Nekdanjega predsednika Demokratične republike Kongo, Josepha Kabila, je vojaško sodišče obsodilo na smrt v odsotnosti zaradi vojnih zločinov in izdaje. Poleg tega je bilo Kabili naloženo plačilo odškodnine v višini 30 milijard ameriških dolarjev. Poročajo, da Kabila živi v izgnanstvu.

Tožilec je zahteval smrtno kazen za nekdanjega predsednika Demokratične republike Kongo, Josepha Kabila, ki mu sodijo v odsotnosti zaradi obtožb o izdaji, vojnih zločinov in organiziranja upora. Sojenje poteka na vojaškem sodišču v Kinšasi.

V Demokratični republiki Kongo (DRK) je vojaško tožilstvo zahtevalo smrtno kazen za nekdanjega predsednika Josepha Kabila, ki mu sodijo v odsotnosti zaradi obtožb o izdaji, vojnih zločinov in podpore uporniški skupini M23. Kabila je obtožen sodelovanja z uporniki M23, ki jih podpira Ruanda.

Burkina Faso je sprejela zakon, ki kriminalizira istospolnost in predvideva zaporne kazni od dveh do petih let ter denarne kazni. Parlament je zakon sprejel soglasno. S tem se država pridružuje trendu protimanifestacij LGBT v regiji, podobno zakonodajo je sprejela tudi sosednja država Mali, ki je prav tako pod vojaško oblastjo.

Podpredsednik kabineta ministrov Kirgizistana, Edil Bajsalov, je sodeloval na prvem srečanju voditeljev Globalnega zavezništva za boj proti lakoti in revščini v Dohi (Katar). Bajsalov je poudaril, da po svetu stotine milijonov ljudi trpi zaradi lakote, revščine in pomanjkanja, pri čemer je posebej izpostavil potrebo po pomoči palestinskemu narodu.

Papež Leo XIV. je obsodil svet zaradi neuspeha pri odpravljanju lakote, pri čemer je krivdo pripisal "brezdušnemu gospodarstvu" in pozval k ponovnemu premisleku o življenjskih slogih in prioritetah.

Mednarodni odbor Rdečega križa je sporočil, da se več kot 200 zdravstvenih ustanov v vzhodnem Kongu sooča s pomanjkanjem zdravil. Razlog za to so spopadi v regiji, obsežno ropanje in prekinitev dobavnih verig, pa tudi pomanjkanje humanitarne pomoči. Skoraj 90 % anketiranih klinik je ostalo brez zdravil.

V Darfurju v Sudanu so začeli obsežno kampanjo cepljenja proti koleri, ki cilja na več kot 1,8 milijona ljudi v šestih lokalitetah. Odziv sledi hitremu širjenju kolere, s preko 12.000 primeri in 358 smrtmi, zabeleženimi v Darfurju od maja. Sočasno sta UNICEF in WHO dostavila več kot milijon odmerkov cepiva proti koleri v Nepal za podporo nujnim odzivom. Kampanja v Darfurju se sooča z velikimi izzivi pri dostopu in prevozu zaradi spopadov.

Iz Demokratične republike Kongo se je v Ruando vrnilo 533 beguncev, večinoma žensk in otrok. To je prva prostovoljna vrnitev v skladu z novim sporazumom s Kinšaso in Združenimi narodi. Povratniki poročajo, da jim je FDLR, milica, ki so jo ustanovili storilci genocida leta 1994 nad Tutsiji, preprečevala vrnitev.

Zaradi pomanjkanja mednarodnih sredstev se je izkazalo, da je več kot dva milijona beguncev v Ugandi ogroženih. Uganda, ki je zaradi svoje progresivne politike do beguncev in bližine kriznih žarišč postala največja gostiteljica beguncev na afriški celini, se sooča z resnim pomanjkanjem sredstev.

Načelnik generalštaba izraelske vojske je napovedal skorajšnji začetek nove faze operacije "Kolesnice Gideon" v Gazi. Grški premier je izrazil podporo Izraelu v telefonskem pogovoru s predsednikom Izraela.

V Gazi se je humanitarna kriza dramatično poslabšala, kar se kaže v poročilih o obupnih poskusih prebivalcev, da bi prišli do pomoči, vključno z očetom, ki je skoraj utonil med iskanjem paketov v oceanu. Najvišji svetovni organ za spremljanje lakote je izdal zaskrbljujočo oceno, medtem ko agencije Združenih narodov (ZN) ostro obsojajo uporabo lakote kot vojnega orožja, saj se stopnja podhranjenosti v Gazi strmo dviguje. Generalni sekretar ZN António Guterres je poudaril, da 'lakota spodbuja nestabilnost'. Medtem se v Afriki in na Bližnjem vzhodu stopnja lakote povečuje zaradi podnebnih šokov in konfliktov, ki motijo preskrbo s hrano ter dvigujejo stroške. Poročilo ZN za leto 2025 o stanju prehranske varnosti in prehrane v svetu razkriva ostro povečanje lakote v teh regijah.

V severozahodni provinci Equateur v Kongu se je prevrnil motorni čoln, pri čemer je umrlo najmanj 86 ljudi. Po poročanju državnih medijev je bila večina žrtev študentov. Nesreča se je zgodila v sredo na območju Basankusu, vzrok pa še ni znan.

V rudniku zlata in bakra Red Chris v Britanski Kolumbiji so trije delavci ostali ujeti pod zemljo, vendar so varno v zaprtem prostoru, reševalna akcija poteka. Hkrati je bilo iz porušenega rudnika zlata v Kongu rešenih 12 rudarjev, medtem ko jih je neznano število še vedno ujetih.

V vzhodnem Kongu so se nadaljevala reševalna dela po zrušitvi jaška v rudniku zlata Lomera, kjer je bilo pod zemljo ujetih neznano število rudarjev. Nesrečo je povzročil plaz.

V vzhodnem Kongu je bilo po zemeljskih plazovih v rudniku zlata zasutih do 500 rudarjev. Iskanje preživelih še poteka, vendar obseg nesreče ostaja nejasen.

Romelu Lukaku in njegov brat Jordan se ne bosta udeležila pogreba njunega očeta Rogerja, ki bo potekal v Kinšasi v Kongu, ne pa v Bruslju, kot je bilo prvotno načrtovano. Razlog za to so spori z nekaterimi družinskimi člani, ki so po besedah Romeluja poskušali izsiliti denar. Brata Lukaku sta izrazila razočaranje, ker nista mogla urediti prevoza očetovega trupla v Evropo.

Vodja češke ambasade v Demokratični republiki Kongo, Karel Komárek, je umrl po hospitalizaciji zaradi padca. Istočasno se je število smrtnih žrtev nesreče žičnice v Lizboni povečalo na 17, z 21 poškodovanimi, od katerih jih je sedem v kritičnem stanju.

Biko Botowamungu, zadnji avstrijski olimpijski boksar, je umrl v starosti 68 let. Bil je znan tudi kot sparing partner Mikea Tysona. Njegovo smrt so potrdili viri blizu združenja APA in boksarske zveze.

Papež Frančišek je poudaril, da bi morala biti diplomacija prednostna pot za reševanje konfliktov, kar je izpostavil ob spominu na Helsinške sporazume. Izrazil je tudi globoko žalost zaradi trpljenja kristjanov v Kongu.

V Dakarju je premier Nigra Ali Mahamane Lamine Zeine predstavil strateško vizijo države glede razvoja kmetijstva in regionalne integracije na Forumu Invest in Senegal. Senegal pa je v sodelovanju z Mednarodno finančno korporacijo (SFI) napovedal projekt recikliranja odpadne vode v Tivaouane Peulh. V Kinšasi je vlada Demokratične republike Kongo predstavila načrte za obnovo države z obsežnimi naložbami, vključno s 100 milijardami dolarjev za infrastrukturne projekte, ki jih je napovedala premierka Judith Suminwa na 10. izdaji Expo Béton.

African Discovery Group (AFDG) je objavila preliminarne podatke o prospektu bakra Butembo v Demokratični republiki Kongo, ki kažejo na visoko kakovostno oksidno rudo bakra blizu površja, z ocenami do 18%. Podjetje je tudi podpisalo terminski list za pridobitev raziskovalne licence za baker Butembo, kar sovpada s tem, da je bil baker dodan na osnutek seznama strateških mineralov ZDA.

ZDA so uvedle začasno 20-odstotno carino na tajvanske izdelke. Tajvan je kljub napetostim z Washingtonom napovedal nadaljevanje pogajanj z ZDA. Trumpova administracija razmišlja o dodatnih carinah na čipe, ki so glavni izvozni artikel Tajvana.

Avstralija je odobrila prvo cepivo na svetu za zaščito koal pred okužbami s klamidijo, ki povzročajo neplodnost in smrt te ikonične avstralske živalske vrste, ki je v nekaterih delih Avstralije uvrščena med ogrožene. Cepivo, ki ga je razvila Univerza Sunshine Coast, naj bi zmanjšalo simptome bolezni in stopnjo smrtnosti.

Na Nizozemskem bodo učenci v osnovnih in srednjih šolah v prihodnje poučevani o odgovorni uporabi sistemov umetne inteligence (UI). Državna sekretarka Mariëlle Paul (Funderend Onderwijs, VVD) je namreč predlagala vključitev tega cilja v učne načrte, s čimer želi zagotoviti, da bodo mladi ustrezno pripravljeni na prihodnost, kjer bo UI igrala pomembno vlogo.

Airtel Africa in Vodacom Group sta napovedala strateški sporazum o delitvi infrastruktur na ključnih trgih, vključno z Mozambikom, Tanzanijo in Demokratično republiko Kongo (DRK). Ta sporazum, ki je predmet regulativnih odobritev, predstavlja pomemben korak pri spodbujanju digitalne vključenosti in izboljšanju omrežne povezljivosti v teh afriških državah.

V Ženevi je v Halle Nord na ogled razstava »Jardins défiants«, ki jo je navdihnil vrt Dereka Jarmana. V Brazzavillu bo 8. oktobra JB Mpiana praznoval rumba glasbo s koncertom, ki obljublja izjemen večer glasbe in kulture. V Fesu pa razstava »Eclats de femmes« promovira žensko umetniško izražanje v galeriji Mohamed El Kacimi do 14. oktobra.

V Gazi se je humanitarna kriza dramatično poslabšala, kar se kaže v poročilih o obupnih poskusih prebivalcev, da bi prišli do pomoči, vključno z očetom, ki je skoraj utonil med iskanjem paketov v oceanu. Najvišji svetovni organ za spremljanje lakote je izdal zaskrbljujočo oceno, medtem ko agencije Združenih narodov (ZN) ostro obsojajo uporabo lakote kot vojnega orožja, saj se stopnja podhranjenosti v Gazi strmo dviguje. Generalni sekretar ZN António Guterres je poudaril, da 'lakota spodbuja nestabilnost'. Medtem se v Afriki in na Bližnjem vzhodu stopnja lakote povečuje zaradi podnebnih šokov in konfliktov, ki motijo preskrbo s hrano ter dvigujejo stroške. Poročilo ZN za leto 2025 o stanju prehranske varnosti in prehrane v svetu razkriva ostro povečanje lakote v teh regijah.

V vzhodnem Kongu je v napadu upornikov, ki jih podpira Islamska država, na cerkev umrlo skoraj 40 ljudi. Napad je povzročil obsežno izgubo življenj med verniki.

Mednarodni odbor Rdečega križa je sporočil, da se več kot 200 zdravstvenih ustanov v vzhodnem Kongu sooča s pomanjkanjem zdravil. Razlog za to so spopadi v regiji, obsežno ropanje in prekinitev dobavnih verig, pa tudi pomanjkanje humanitarne pomoči. Skoraj 90 % anketiranih klinik je ostalo brez zdravil.